Za hišo smo imeli dolgi betonski zid, ki je bil še nedokončan. Moj mož je domov pripeljal ene stare ploščice, ki jih je dobil od prijatelja, ki jih ni več potreboval. Sprva sem bila malo jezna, ker sem si mislila, da spet nekaj vozi, ki bo zasedalo samo prostor in bo okoli hiše polno šare. 

Potem pa sem se en dan sprehodila okoli hiše in začela razmišljati, da bi lahko te ploščice uporabila na betonskem zidu za hišo. Tako sem prvič šla pogledat, kakšne so te ploščice, če bi jih lahko uporabila. Videla sem, da so ploščice vseh vrst, polno barv in kar mi je prvo padlo na misel je bilo to, da vse ploščice med seboj pomešam in jih tako mešano polagam na betonski zid. Seveda tega znanja, kako se polagajo ploščice nisem imela, zato sem predlagala možu, če bi mi lahko pomagal. Ko sem mu povedala za idejo, je bil navdušen. Tako sva skupaj dokončala betonski zid. 

Delala sva ga 7 dni, skoraj od jutra do večera. On je mešal lepilo in ploščice limal na zid, jaz pa sem jih izbirala in delala vzorec. Na koncu je betonski zid res izpadel zelo lepo, prav ponosna sem bila, da sem se tega spomnila. Še kako uporabne so bile te ploščice, če bi mogla kupiti ploščice za betonski zid, na koncu ne bi prišla tako lepo. 

Še danes se rada sprehodim za hišo, vedno znova sem presenečena nad betonskim zidom, tudi ostali, ko vidijo, kaj sva ustvarila, so navdušeni, ne morejo verjeti, da sva to naredila čisto sama. Včasih človek ne ve, kaj vse je sposoben, zato je dobro, da probamo biti ustvarjalni, kajti ko nekaj delamo z dušo in veseljem, je to na koncu del nas in je enostavno lepo, tako sva tudi midva ustvarila pravi osebni, unikatni mozaik, ploščice so res položene na najin način.