Danes se mi zdi, da je postala foto zabava en res tak fenomen. Saj se že vse vrti okoli slik, ki se na koncu objavijo na družbenih omrežjih. A vendar so še vedno najboljše tiste, kjer si lahko fotografijo tudi natisneš in jo obdržiš za spomin, saj je nekako občutek bolj prijeten in otipljiv, hkrati pa, si lahko vsak kreira svojega, iz tistega praznovanja, saj gre pri takšnih zabavah za kakšne skupinske fotografije, kot pa tudi posamične, ki jo lahko posamezniki na zabavi lahko res lepo izkoristijo, za svoj spomin.
Pri takšnih dogodkih, radi dodajo kakšne rekvizite. Seveda je odvisno od same priložnosti praznovanja, ker so včasih tematsko obarvane. Po drugi strani pa se vedno najdejo tista velika očala, ali pa kakšni ogromni brki iz kartona. Tako radi dodajajo tudi kakšne smešne klobuke, ali pa tudi kakšna manjša glasbila. Po navadi je tako, da dajo tisto kar jim je lažje prinest in kar se najde. Tako sem na takšni zabavi, kot je foto zabava med rekviziti našla ukulele, ki je sicer imel strune čisto razštelane, da sem si prav vzela čas in ga malo uredila ter uglasila. Izkoristila sem priložnost, da sem ga malce probala, saj sem razmišljala, če bi se naučila igrat na takšen inštrument.
Za piko na i, je bil ta ukulele pravi in ni bil igrača, čeprav mi ga je bilo kar malce škoda, ker se je videlo, da je bil uporabljan samo kot rekvizit. No ja, mislim, da ni potrebno trikrat ugibat, da sem za fotografijo izbrala ravno ukulele. Da pa sem še malce popestrila fotografijo, sem si pa dodala še en sombrero.
Ko sem dobila natisnjeno fotografijo s prijateljicami, sem si rekla da si jo bom res dala doma na steno, da bom imela motivacijo in opomnik, da zberem pogum, da se naučim igrati ukulele.
Zato pa so takšne, malo bolj drugačne in posebne zabave, kot je na primer tudi foto zabava, zelo zabavne in navdihujoče.…