Konec rekreacije. Vsak četrtek igramo mali nogomet v telovadnici naše osnovne šole. Dve šolski uri tekanja za žogo je super rekreacija. Potem pa vedno zaslužena večerja in pijača pri našem dobrem sponzorju. Po okusni večerji pa še malček ostanemo ob pijači in debatiramo. To so klasične gostilniške debate, sploh po dveh ali treh popitih vrčkih piva. Danes smo načeli debato o sladkorni bolezni. Naš soigralec in prijatelj Zvone je bil na službenem zdravniškem pregledu in so mu postavili diagnozo sladkorne bolezni tipa dva. Debata kakšni so simptomi sladkorne bolezni se je popolnoma razvnela.
Zvone nikoli ne posluša svojega telesa, zato ni opazil, da so mu simptomi sladkorne bolezni nakazali, kaj se dogaja v njegovem telesu. Enostavno nima časa, pravi. Služba, pa doma kmetija, enostavno je dela preveč, da bi bil pozoren še na svoje telo. Jure se zasmeji na Zvonetovo razlago in pripomni, da so simptomi sladkorne bolezni itak enaki vsem ostalim simptomom za različne druge bolezni. Med simptomi sladkorne bolezni je tudi prekomerna žeja, se oglasi nekdo iz sosednje mize. Potem imamo vsi sladkorno bolezen ali vsaj povišan krvni sladkor, glede na to koliko vrčkov piva ste že spraznili. Žeja je gromozanska. Pa tudi lakota. Saj smo ti dve mesni plošči s prilogami pospravili kot za šalo. Vsi imamo sladkorno bolezen, se zasmejimo, ne samo ti Zvone. Obiski toalete oziroma uriniranje pa je danes itak izven vseh parametrov. Nenehni obiski školjke so zelo pogosti, kar so tudi simptomi sladkorne bolezni. Ostalih simptomov pa ne opazimo.
Utrujenost je izginila takoj, ko smo posedli za mizo, ščemenje se bo pojavilo kasneje, v postelji, ko pridemo vsak k sebi domov, pa ne nog in rok ampak kje drugje, vid se nam počasi megli, več kot je vrčkov na mizi bolj megleno vidimo. Malo heca smo naredili na Zvonetov račun. Verjamem pa, da njemu ne bo lahko. Ni hec dobit takšno diagnozo.