Lov za nepremičnine se nadaljuje. Ampak tokrat malce drugačen kakor le nekaj mesec nazaj. Tokrat se išče stanovanje, kjer bom živela popolnoma sama. Izziv, ki ga vidim, je le ta, da so stanovanja kar precej draga ta trenutek zlasti v Ljubljani, kamor sem bom preselila. Tudi izven Ljubljane cene niso bistveno nižje. Razen če grem zelo daleč ven iz Ljubljane, kar mi pa tudi predstavlja zelo veliko oviro, saj nimam avtomobila in bi bila omejena na tisti kraj z okrnjenimi možnostmi.
Izziv vsekakor ni majhen, je pa izvedljiv, ker ima ta trenutek stvari precej drugače usmerjen, kakor pa ne dolgo lasa nazaj. Včasih sem iskala rešitev, da preživim, danes pa iščem rešitev, da živim. Tako, da vem, da se bodo tudi nepremičnine obrnile meni v korist, ko bo pravi čas za to. In komaj čakam, da bo tako in bom lahko živela popolnoma sama. Zagotovo najprej potrebujem čas, da se opomorem od vseh pritiskov, ki jih zadnje pol leta doživljam iz okolja, ki ni niti približno dovolj razvito, da bi človek lahko napredoval. Po eni strani mi je tako zelo žal, da sem se preselila sem, ker vem, da so bile nepremičnine takrat vseeno mnogo cenejše in bi se zagotovo lahko našla drugačna rešitev, kakor pa ta, ki se je našla. Ampak takrat v tistem trenutku, ko se je velika gora težav zvalila name, nisem mogla razmišljati o vsem, da bi to lahko rešila. Sedaj so nepremičnine sicer ne ravno prijetna stvar za najemnike, ampak vem, da se vseeno marsikaj da.
Vsekakor je popolnoma drugačen občutek sedaj, ko gledam nepremičnine, ker vem, da bom v večji meri to naredila za svoje dobro in samo za svoje dobro. Do sedaj sem delala za dobro drugim. Ampak pride čas, ko mora človek brez kompromisa postaviti sebe na prvo mesto. Tako, da so sedaj nepremičnine, ki si jih ogledujem prav prijetno opravilo.