Besedo tolmačenje sem dolgo povezoval predvsem s konferencami, slušalkami in velikimi dvoranami, kjer nekdo v ozadju tiho prevaja govor. Zdelo se mi je, da je to nekaj precej oddaljenega od vsakdanjega življenja, dokler nisem bil priča situaciji, kjer je prav tolmačenje odločalo o tem, ali se bodo ljudje sploh razumeli in ali bo pogovor uspešno zaključen.
Na enem izmed mednarodnih srečanj, kjer sem bil prisoten kot opazovalec, se je hitro pokazalo, kako pomembna je vloga tolmača. Udeleženci so prihajali iz različnih držav, vsak s svojim jezikom, kulturo in načinom izražanja. Ko je besedo prevzel tolmač, se je komunikacija povsem spremenila. Pogovori so stekli, nesporazumi so se zmanjšali in vzdušje je postalo veliko boljše, bolj sproščeno. Takrat sem prvič zares začutil, kaj pomeni kakovostno tolmačenje.
Najbolj pa me je presenetilo to, da tolmačenje ni zgolj prevajanje besede za besedo. Gre za razumevanje pomena, tona, namena in konteksta. Če primerjam kakšno prevajanje s spletnimi orodji, je to veliko manj profesionalno, saj se prevede vsaka beseda posebej. Ko pa sem poslušal tistega tolmača, je moral res pravilno razumeti vsak stavek, saj se lahko vsaka poved v prevodu razlikuje, odvisno od konteksta. To je res tista glavna veščina, ki jo mora imeti tolmač, da pogovor sploh lahko lepo steče.
Kasneje sem se o tem pogovarjal osebno s tolmačem, ki mi je povedal, kako stresno, a hkrati izpolnjujoče je njegovo delo. Razložil mi je, da je dobro delo tolmača tisto, ki ga sploh ne opaziš, ker vse teče gladko in naravno. Šele ko pride do kakšne napake, se ljudje zavedajo, kako pomembna je ta vloga. Danes na to gledam precej drugače in z več spoštovanja kot prej. V svetu, kjer se vse bolj povezujemo čez meje, jezike in kulture, je tolmačenje ključno orodje pri sodelovanju, saj omogoča dialog tam, kjer bi sicer vladala tišina in zmeda.