Pozno pridem iz službe. Zunaj že trda tema. Kot po navadi zapeljem pred hišo, pritisnem gumb na daljincu za odpiranje in v prepričanju da se garažna vrata odpirajo zapeljem proti garaži.
Nenadoma se avto ob groznem ropotu ustavi. Pogledam v vzvratno ogledalo in vidim da so garažna vrata še vedno zaprta. V hipu so na ulici vsi sosedje, najbližji sosed priteče pogledat, odpre vrata avtomobila in vpraša: Vse ok sosed. Jezno prikimam in stopim iz vozila. Grem okrog avta, da pogledam koliko tisočakov sem zapravil z nespametnim parkiranjem. Na avtu odlomljen zadnji odbijač in leva luč, garažna vrata pa popolnoma zvita. Odklenem vrata hiše in vstopim še v garažo z notranje strani, da vidim če so poškodovana še vodila za odpiranje vrat.
Na mojo srečo nič poškodovano, tako da bo potrebno samo zamenjati rolo garažnih vrat. In pa seveda avto, dobro da je kasko zavarovan. Pustim vse kot je, s telefončkom poslikam, vzamem daljinca iz avta in odkorakam v hišo. Ključe in daljinca odložim na omarico, čevlje pospravim na svoje mesto in zavijem direktno v kopalnico pod tuš. Da zbistrim misli in se ohladim. Kasneje sedem za mizo v jedilnici, na hitro nekaj lahkega povečerjam in se spravim na daljinca. Ga odprem, vzamem iz njega baterijo in z majhno aparaturo preverim njeno polnost. Na lcd zaslonu se številka ne premakne. Tako ugotovim vzrok današnje nesreče, v bistvu ne nesreče, za to sem krivec sam, ampak zakaj se garažna vrata ob pritisku na gumb daljinca niso odprla, baterija je prazna.
V predalu poiščem garancijski list od podjetja, ki mi je prodalo in montiralo garažna vrata, vem, da garancija tukaj ne bo pomagala, je pa zraven prilepljena vizitka s telefonsko številko monterja. Takoj zjutraj, še pred odhodom v službo, bom poklical in preveril kdaj je lahko monter najhitreje pri meni, da popravi uničena garažna vrata. Nahranim še ribice v akvariju in ležem k počitku.