Moj oče je velikokrat povdaril, da mladi morajo delati počitniško delo, ker tako dobijo delovne navade. Tako sem tudi sama premišljevala v tej smeri in vprašala prijatlejico, ki je delala v knjižnici, ali mogoče potrebujejo dodatni kader. Ker ni vedela, mi je obljubila, da se bo pozanimala. Dnevi so tekli in prijateljica me ni poklicala. Tako sem sklepala, da v knjižnici ne bom delala. Potem pa presenečenje. Namreč dobila sem klic in prijateljica mi je povedala, da bodo potrebovali eno osebo, ki bo delala skozi cele počitnice.
Priznam, da sprva nisem želela delati cele počitnice, a mi je prijateljica hitro rekla, da če ne bom delala 2 meseca, da potem me ne morejo vzeti. Potrebovala sem malo časa, da sem premislila. Nekako mi je bilo preveč, da bom cele počitnice delala. Pogovorila sem se z mojo mami in ona mi je svetovala, da je to dobra izkušnja in da naj sprejmem.
Na koncu sem sprejela to delo in se imela prav lepo. Veliko sem se tudi naučila. Ker pa je bila direktorica knjižnice tako prijazna, mi je med počitnica dala en teden fraj. Tako, da sem lahko tisti teden izkoristila in šla na morje. To je bil pravi užitek. Ravno toliko sem potrebovala, da sem spet šla z veseljem delat.
Sem človek, ki se rad uči in lahko rečem, da mi je delo v knjižnici prineslo veliko znanja. To je prostor, kjer se lahko vedno naučiš nekaj novega. Najbolj pa sem uživala, ko sem lahko pomagala ljudem, ki se v knjižnici niso znašli in so potrebovali usmeritve. Včasih sem se prav nasmejala, ko smo skupaj iskali določene podatke ali pa knjige.
