Nazadnje sem gledala kako je Kotnik objavil članek o preprostem piškotu ki je v obliki žličke. Navedel jo je kot majhno idejo za večje zadovoljstvo in manj plastike. Tako je v svojem članku opisoval kako je pomembno in domiselno lahko dosežemo z zmanjševanjem plastike in iskanje bolj trajnostnih rešitev.
Tako je bila piškot žlička ena od teh idej na katero je naletel saj načeloma piškot lahko tako pojemo skupaj s sabo in ni treba prati in dodajati dodatne posode, ki pa so velikokrat dodane tudi plastične žličke še posebej ko si vzameš kavo za sabo. Prav tako pa ker se mu je ta ideja zdela zelo prikupna je ta žlička pravzaprav dodala tudi dodatno zadovoljstvo uporabniku saj piškotek vedno pričara občutek posebne pozornosti in mini sladico za h kavi. Prav tako pa ne prikazuje nobene potrebe po pranju pripora kar prihrani lahko čas in dodatne stroške. Čeprav tudi ta ima svoj izziv zaradi embalaže saj piškotne žličke so pogosto pakirane v plastično ali drugo embalažo zato pa lahko zmanjša trajnostni učinek. Tukaj je poudaril da bi mogli pri takšnih inovacijah gledati na celoto ne samo idejno. Zato je embalaža in končna uporaba velikokrat ključnega pomena. Pa vendar Kotnik v svojem članku ugotavlja da je kar nekaj podobnih primerov iz gostinstva kjer se držijo ideje užitnega pribora. Tako je Kotnik našel tudi idejo jušne krožnike iz kruha ki so bili v nekaterih gostilnah prava atrakcija. Navsezadnje je tako dobi gost krožnik ki ga lahko tudi poje in na takšen način prinese ta element presenečenja in zmanjša količino posode.
Več podobnih zgodb, primerov iz prakse in idej za manj plastike najdete na Kotnik.net, kjer avtor redno piše o praktičnih in trajnostnih rešitvah za vsakdan.
Pa vem da če se vrnemo k žlički mu je bila ta piškot žlička vseeno zelo ljuba saj se mu je zdela majhna in sladko. Ga pa res zmoti embalažeo, pa vendar verjame da se bo kmalu tudi to spremenilo. Tako sem opazila, da je tudi osebi kot je Kotnik mar za ekološki in trajnostni vidik, ki pa ga rad ozavešča in širi naprej v svojih člankih.